2. La amikino de Marko

Pridevniki

Vsi pridevniki imajo končnico -a, npr.

  • bela – lep, lepa, lepo
  • granda frato – veliki brat
  • malgranda fratino – mala sestra

Skloni

V esperantu obstajata samo dva sklona, imenovalnik in tožilnik. Tožilnik se tvori s končnico -n. Uporablja se za označevanje predmeta prehodnega glagola (osebe ali stvari na katere delujemo tako, kot je opisano z glagolom).

  • Kiun mi vidas? – Koga vidim?
  • Mi vidas amikon – Vidim prijatelja.

Ne uporabljajte tožilnika z glagolom "biti" (esti).

Pridevniki se ujemajo s samostalnikom po številu in sklonu in dobijo enake končnice -j in -n.

  • Vi estas bona amiko – Ti si dober prijatelj.
  • Vi estas bonaj amikoj – Vi ste dobri prijatelji.
  • Vi havas bonan amikon – Ti imaš dobrega prijatelja.
  • Vi havas bonajn amikojn – Ti imaš dobre prijatelje.

Drugi naši skloni se v esperantu tvorijo s predlogi:

  • Mi iras al vi. – Grem k tebi.
  • Mi iras kun vi. – Grem s teboj.
  • La teksto de la libro estas bona. – Tekst knjige je dober.

Spreganje glagolov

Nedoločnik glagola: se tvori s končnico -i

  • labori – delati

Sedanji čas: -as

  • mi laboras – jaz delam
  • vi laboras – ti delaš / vi delate
  • li/ŝi laboras – on/ona dela
  • ni laboras – mi delamo
  • ili laboras – oni delajo

Pretekli čas: -is

  • mi laboris – delal sem
  • vi laboris – delal si / delali ste
  • li/ŝi laboris – delal je / delala je
  • ni laboris – delali smo
  • ili laboris – delali so / delale so

Prihodnji čas: -os

  • mi laboros – delal bom
  • vi laboros – delal boš / delali boste
  • li/ŝi laboros – delal bo (on, ona)
  • ni laboros – delali bomo
  • ili laboros – delali bodo (oni)

Veznik ke

ima pomen slovenskega veznika "da" in z njim začnemo odvisni stavek.

Primeri:

  • Vi vidas ke mi manĝas. – Vidiš, da jem.
  • Li diras ke li iros. – On pravi, da bo šel.

Pazite na razliko v slovenščini med trdilnico "da" in veznikom "da". Prva se v esperanto prevaja z "jes", druga s "ke".

Predpona mal-

menja pomen besede v nasprotje.

  • bona – dober
    • malbona – slab
    • granda – velik
    • malgranda – majhen
  • bela - lep
    • malbela – grd

Predpona ge-

označuje oba spola skupaj:

  • gefratoj – bratje in sestre, brat in sestra
  • gepatroj – starši

Vljudnostni izrazi

  • bonvolu – izvoli, izvolite
  • dankon – hvala
  • saluton – pozdrav "zdravo"

Besedni red

Običajni vrstni red besed v stavku je osebek-glagol-predmet. Toda uporaba tožilniške končnice -n omogoča spremembo vrstnega reda besed zaradi stilskih ali praktičnih vzrokov, podobno kot v slovenščini.

  • Mi legas libron. – Čitam knjigo.
  • Libron mi legas. – Knjigo čitam.

Kio, Kion ?

Naša vprašalnica "kaj" se prevaja v esperanto na dva načina.

Kio - "kaj", kot subjekt stavka:

  • Kio estas tio? – Kaj je to?
  • Kio estas sur la tablo? – Kaj je na mizi?

Kion - "kaj", kot objekt stavka:

  • Kion vi faras? – Kaj delaš?
  • Kion ŝi diris? – Kaj je ona rekla?

Če na mesto besede "kaj" v odgovoru pride beseda v akuzativu, se uporablja "kion".

Sestavljene besede

S sestavljanjem besed (korenov) se lahko ustvarijo besede novega pomena. Na koren besede se doda drug koren, a na koncu se doda slovnična pripona. Npr.:

  • bon-ven-o - dobrodošlica
  • trink-mon-o - napitnina

Če je takšno sestavljenko težko izgovoriti, lahko med dva korena vstavimo -o-. Npr.:

  • lern-o-libr-o - učbenik