Abeceda

Esperantska abeceda ima 28 črk: a, b, c, ĉ, d, e, f, g, ĝ, h, ĥ, i, j, ĵ, k, l, m, n, o, p, r, s, ŝ, t, u, ŭ, v, z.

Nekaterih znakov ni v slovenski abecedi:

• ĉ = č
• ĝ = dž
• ĥ = nebni h (izgovara se spredaj, ne v grlu kot naš "h")
• ĵ = ž
• ŝ = š
• ŭ = kratek u. aŭ, eŭ so dvoglasniki sestavljeni iz "a" ali "e" in kratkega "u" in spadajo k zlogu. Npr.
  • Eŭropo
  • aŭtoro

Izgovor

Besede se izgovarjajo kot so napisane. Npr.

• amiko = amiko
• ĉambro = čambro
• ĝi = dži.

Naglas

Besede z več zlogi so naglašene na predzadnjem zlogu, npr.

• te-le-FO-no
• ra-DI-o
• kaj
• a-MI-ko
• ES-tas.
• AN-kaŭ (ker je 'aŭ' en zlog).

Pazite pri besedah kot historio (hi-sto-RI-o).

Člen

V esperantu obstaja samo določni člen LA. Je nespremenljiv (ne glede na spol, število ali sklon). S členom la določamo, da so predmet, oseba ali pojav, o katerem govorimo, znani in določeni ali že prej omenjeni. Nedoločnega člena ni.

Npr.

• Seĝo estas en ĉambro. - Stol (neki, katerikoli) je v sobi.
• La seĝo estas mia - Stol (že omenjeni, natančno določeni) je moj.

Osebni zaimki

• mi – jaz
• vi – ti, vi
• li – on
• ŝi – ona
• ĝi – ono
• ni – mi
• ili – oni

Zaimka li in ŝi se uporabljajo samo za osebe moškega oziroma ženskega spola. Ĝi se uporablja za stvari, živali, pojave kot tudi za osebe, ki jim ne določamo spola (sonce, miza, otrok, pes, dež,...).

Svojilni zaimek

Tvorimo z dodajanjem pripone -a k osebnim zaimkom:

• mia – moj, moja, moje
• via – tvoj, tvoja, tvoje; vaš, vaša, vaše
• lia – njegov, njegova, njegovo
• ŝia – njen, njena, njeno
• ĝia – njegov, njegova, njegovo
• nia – naš, naša, naše
• ilia – njihov, njihova, njihovo

Samostalniki

Vsi samostalniki imajo končnico -o. Slovnični spol ne obstaja, po potrebi se ženski spol označi s pripono.

• tablo – miza
• lernanto – učenec
• lernantino – učenka

Množina

Pripona za množino je -j. Dobijo jo samostalnik in pridevniki, npr.:

• tabloj – mize
• lernantoj – učenci
• viaj lernantoj – tvoji/vaši učenci

Glagoli

1. Pripona glagola v nedoločniku je -i, npr.
   • lerni – učiti se
   • labori – delati
   • esti – biti.
2. Pripona za sedanji glagolski čas je -as. Enaka je za vse osebe ednine in množine:
   • mi sidas – jaz sedim
   • vi sidas – ti sediš / vi sjedite
   • ni sidas – mi sedimo
   • ili sidas – oni sedijo.

Ĉu?

To je vprašalnica, ki pretvarja trdilni stavek v vprašalnega (da/ne):

• Ĉu vi sidas? – Ali sediš?
• Ĉu vi skribas? – Ali pišeš?

Kiu?

To je vprašalnica z dvema pomenoma: "kdo?", "kateri?"), npr.

• Kiu vi estas? – Kdo si ti?
• Kiu instruisto sidas? – Kateri učitelj sedi?

Pripona -ist

se uporablja za označevanje osebe, ki je stalno vključena v neko aktivnost, npr.

• instruisto – učitelj
• hotelisto – hoteljer
• esperantisto – esperantist, pripadnik esperantskega gibanja

Pripona -in

označuje ženski spol:

• patro – oče
  • patrino – mama
• lernanto – učenec
  • lernantino – učenka
• instruisto – učitelj
  • instruistino – učiteljica

Trdilnica

jes pomeni "da".

• Ĉu vi estas en la ĉambro?
  • Jes, mi estas en la ĉambro.

Nikalnica

ne pomeni "ne".

• Ne, mi ne estas en la ĉambro.